Dobrodosli
GEODA v grški besedi pomeni zemlja. Geode so geološke tvorbe, zaprte votline v sedimentnih (večinoma apnenčastih) in nekaterih vulkanskih kamninah, ki so delno ali skoraj v celoti napolnjene s kripto-kristalinično ali kristalno čisto mineralno snovjo.
Geode so torej velike votle sekrecije. Imajo lahko kakršnokoli obliko, vendar so najpogostejše izometrične, okrogle ali elipsoidne oblike.
Geode se razlikujejo od vugov po tem, da so slednji zaokrožene strukture v obkrožujoči kamnini in se lahko pogosto izluščijo brez poškodb. Razlikujejo se tudi od nodulov, ki so nastali s kristalizacijo minerala okoli jedra nodula.
Obe strukturi vsebujeta minerale, ki so se odložili iz podtalnice ali v hidrotermalnih procesih. Lupina geode je običajno iz kalcedona (kripto-kristaliničen kremen), v notranjosti pa so lahko različni minerali, običajno kot kristali.
Najpogostejši so kalcit, pirit, kaolinit, sfalerit, milerit, barit, celestit, dolomit, limonit, smitsonit, opal, kalcedon in makro-kristalinični kremen - ametist, ki je v geodah daleč najpogostejši. Največ geod se najde v bazaltnih lavah in apnencih. Mnogo geod se najde tudi v puščavah.
Geoda lahko nastane v kakršni koli votlini, vendar je izraz rezerviran za bolj ali manj okrogle tvorbe v vulkanskih ali sedimentnih kamninah. Nastanejo lahko tudi v plinskih mehurčkih v vulkanskih kamninah (mandlji), na primer v bazaltnih lavah, ali v okroglih votlinah v sedimentnih kamninah.
Ko so se stene votline v osnovni kamnini ohladile in strdile, so se začeli na njeni notranji steni odlagati najprej silikati in/ali karbonati. Kasneje so se iz podtalnice ali hidrotermalne raztopine začela izločati tudi gradiva mineralov.
Kamnina, v kateri je geoda nastala, je sčasoma razpadla in na površini pustila geodo, če je bila ta zgrajena iz bolj odpornega gradiva, na primer iz kremena.
Na prerezani geodi so pogosto vidne plasti mineralov iz različnih obdobij njenega nastajanja. Včasih so opazni tudi sledovi odprtin, po katerih je pritekala in odtekala raztopina mineralov. Različno obarvane plasti kažejo na različno kemijo procesov.
( vir: Wikipedija )